4. maj: Dragocena smrt mučencev, kupljena za tako ceno!

Iz govorov sv. Avguština, škofa (329. govor, Ob rojstnem dnevu mučencev) Dragocena smrt mučencev, kupljena za tako ceno!   V slavnih dejanjih mučencev, s katerimi se povsod zaljša Cerkev, ugotavljamo na lastne oči, kako res je to, o čemer smo peli: Dragocena je v Gospodovih očeh smrt njegovih svetih. Dragocena je v naših očeh in v očeh njega, za katerega so jo pretrpeli. Cena za te smrti je smrt enega. Ta je s svojim umiranjem odkupil tolikšno število smrti! Ako bi on ne bil umrl, bi se pšenično zrno ne razmnožilo. Slišali ste njegove besede, ki jih je povedal, ko je šel trpljenju naproti, to se pravi, ko je šel naproti naši odrešitvi: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu. Na križu je bila sklenjena velika kupčija. Tam je bila plačana odkupnina za nas. Ko je vojakova sulica prebodla Jezusovo stran, je iz nje pritekla odkupnina za ves svet. Odkupljeni so bili verniki in mučenci. Toda vera mučencev je bila preskušena in zanjo je pričala kri. Kar jim je bilo dano, so vrnili. Izpolnili so, kar pravi sv. Janez: Kristus je dal za nas življenje; tudi mi smo dolžni dati za brate življenje. Nekje drugje je tudi zapisano: Sedel si za bogato mizo; dobro pazi, kaj se stavi predte. Zakaj take reči boš moral tudi ti pripraviti. Miza pa je gotovo bogata tam, kjer se daje v jed sam gospodar mize. In nihče ne pogosti gostov s samim seboj, kakor je to storil Gospod Kristus. Ta je gostitelj, je jed in pijača. Mučenci so vedeli, kaj so jedli in pili, drugače ne bi tako vrnili. A kako bi sploh mogli vrniti, če bi jim tega ne dal on, da bi vrnili, on, ki je prej zanje dal življenje? Kaj nam priporoča psalm, ki smo ga prepevali: Dragocena je v Gospodovih očeh smrt njegovih svetih? Tu človek premišlja, koliko je prejel od Boga; preudarja, kolikšni darovi milosti Vsemogočnega so to, da ga je ustvaril, izgubljenega poiskal, najdenemu odpustil, v boju slabotnega okrepil, v nevarnostih ne zapustil, ga kot zmagovalca ovenčal, mu za nagrado dal samega sebe. Premišlja vse to in vzklikne: Kaj naj povrnem Gospodu za vse dobro, kar mi je storil? Kelih zveličanja bom dvignil. In kakšen je ta kelih? To je grenki in zdravilni kelih trpljenja. Če bi ga prej ne bil pil zdravnik, bi se ga tudi bolnik ne upal dotakniti. Ta kelih je pil Gospod. To povedo Kristusove besede: Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene. O tem kelihu so govorili mučenci, ko so rekli: Kelih zveličanja bom dvignil in bom klical Gospodovo ime. Se mar bojiš, da boš v trpljenju obnemogel? Ne, zatrjuje mučenec. Kako to? Zato, ker bom klical Gospodovo ime. Učenci so zmagali, ker je v njih zmagal tisti, ki je rekel: Zaupajte, jaz sem svet premagal. Vladar nebes je vodil njihovega duha in jezik ter je po njih potolkel hudiča na zemlji, v nebesih pa jih kot mučence kronal. Blagor njim, ki so pili iz tega keliha! Prestali so muke in prejeli čast. Glejte, preljubi, česar z očmi ne dosežete, premišljujte z duhom in razumom in spoznavajte, kako dragocena je v Gospodovih očeh smrt njegovih svetih.