4. marec: S podobami so se Izraelci vadili v strahu božjem in v zvesti službi Bogu

Iz razprave sv. Ireneja, škofa, Zoper krivoverstva (4. knj., 14, 2-3; 15, 1) S podobami so se Izraelci vadili v strahu božjem in v zvesti službi Bogu   Od vsega začetka je Bog človeka tako oblikoval, da bi znal ta sprejemati njegove darove. Že očake je izvolil, da so slišali klic zveličanja. Pripravljal si je ljudstvo in učil nevedne, kako naj hodijo za njim. Poučeval je preroke in učil ljudi, kako je mogoče že v tem življenju prejeti njegovega Duha ter priti do občestva z Bogom. On, ki ničesar ne potrebuje, je človeku, ki potrebuje Boga, dopustil občevati z njim. Tistim, ki si jih je izvolil, je kot stavbenik zarisal pot rešenja. V Egiptu je sam vodil ljudi, ki so bili nesposobni, da bi našli pravo pot. Hebrejcem, nevajenim puščave, je bil izvrsten kažipot. Tistim, ki so dospeli v obljubljeno deželo, je dal odlično dediščino. Vedno je vsem, ki so prišli k Očetu, zaklal pitano tele in jih obdaroval z najboljšim blagom. Tako je človeštvo na mnogo načinov pripravljal na odrešenje. Zato sv. Janez pravi v Razodetju: Njegov glas je bil kot glas mnogoterih voda. Te vode so resnično mnogotere, vode iz virov Svetega Duha, kajti nebeški Oče je bogat in velik. Po vseh teh virih je prihajala Beseda in je v obilni meri nudila pomoč vsem, ki so jo poslušali. Vsakemu bitju je predpisovala primeren in prikladen zakon. Tako je izvoljenemu ljudstvu Bog sam s postavo naložil izdelavo šotora, zidavo templja in izbiro levitov, žrtve, daritve in očiščevanja ter še druge dolžnosti svete službe. Bog sicer vsega tega ne potrebuje, saj je vedno poln vsakršnih dobrot in je imel v sebi, še preden je bil Mojzes, vso prijetnost in blagodišečo vonjavo. Pač pa je svoje ljudstvo, nagnjeno k malikovanju, vzgajal ter ga z mnogoterimi opravili utrjeval v stanovitni službi njemu. Z drugotnimi službami jih je klical k prvotnim: od podob k Resnici sami, od časnih k večnim, od telesnih k duhovnim, od zemeljskih k nebeškim. Tako je naročil tudi Mojzesu: Napravi vse stvari v skladu s podobami, ki si jih videl na gori. Štirideset dni je Mojzes pazljivo vsrkaval vase božje besede, nebeško pisavo, duhovne podobe in slikovite napovedi prihodnjih dogodkov. V tem smislu pravi sv. Pavel: Pili so iz skale, ki jih je spremljala, skala pa je bil - Kristus. In potem, ko je navedel odlomek iz Postave, zopet doda: Vse to se je pa zgodilo kot zgled in je bilo zapisano v svarilo nam, ki smo doživeli dopolnitev časov. S podobami so se torej vadili v strahu božjem in v stanovitni službi Bogu. Postava jim je tako pomenila šolo, obenem pa tudi preroško napoved prihodnjih dogodkov.