4. september: Blagor ubogim v duhu

Iz govora sv. Leona Velikega, papeža, o blagrih (95. govor, 2-3) Blagor ubogim v duhu   Ne moremo dvomiti, da ubogi lažje dosežejo krepost ponižnosti kakor bogati: medtem ko je prvim v pomanjkanju prijateljica krotkost, je drugim v bogastvu družica prevzetnost. Toda tudi večina bogatih je takega duha, da ne uporablja svojega obilja za oholo nadutost, temveč za dela usmiljenja in imajo za največji dobiček tisto, kar darujejo za lajšanje bede drugih. Ta krepost je skupna ljudem vseh vrst in lahko so enaki po srcu, čeprav različni glede na premoženje. Tudi ni pomembno, koliko se razlikujejo glede zemeljskega premoženja tisti, ki so enaki glede duhovnih dobrin. Blaženo je torej tisto uboštvo, ki ga ne zasužnji ljubezen do svetnih reči in ne teži za pomnoževanjem zemeljskega bogastva, hrepeni pa po tem, da bi se obogatilo z nebeškimi dobrinami. Zgled tega velikodušnega uboštva so nam za Gospodom prvi dali apostoli. Ti so vse svoje nemudoma zapustili in se na klic nebeškega učitelja hitro obrnili, pustili ribolov ter postali ribiči ljudi. S tem so nagnili mnoge, da so posnemali njihovo vero in jim postali podobni, saj so bili prvi sinovi Cerkve vsi enega srca in verni enega duha. Vse svoje reči in imetje so razdelili, se po prostovoljnem uboštvu obogatili z večnimi dobrinami. Iz apostolskega oznanila so se naučili z veseljem ničesar imeti in imeti vse skupno v Kristusu. Zato je apostol Peter, ko je šel v tempelj in ga je hromi prosil miloščine, rekel: Srebra in zlata nimam; kar pa imam, to ti dam: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana vstani in hodi. Kaj je odličnejše od te ponižnosti? Kaj bogatejše od tega uboštva? Nima denarnih sredstev, ima pa darove narave. Tistega, ki ga je mati rodila slabotnega, je Peter z besedo ozdravil; in tisti, ki ni dal cesarjeve podobe, vtisnjene v denar, je izoblikoval v človeku Kristusovo podobo. Bogastvo tega zaklada pa ni nudilo pomoči samo tistemu, ki mu je bila vrnjena hoja, temveč tudi pet tisoč možem, ki so takrat ob spodbudni besedi apostola zaradi njegovega čudežnega ozdravljenja sprejeli vero. Revež, ki ni imel ničesar, kar bi dal beraču, je podelil tolikšno bogastvo božje milosti, da je hkrati, ko je vrnil zdravje v nogah enemu človeku, ozdravil srca tolikih tisočev vernikov in jim podelil sposobnosti hoditi za Kristusom, čeprav jih je našel hrome.