7. avgust: Zaročil se bom s tabo za vselej

Iz Duhovne pesmi sv. Janeza od Križa, duhovnika (38) Zaročil se bom s tabo za vselej   Duša, ki je združena z Bogom in vanj preoblikovana, živi v Bogu in za Boga ter izžareva proti njemu podobno življenjsko moč, kakršno on pretaka vanjo. To, mislim, je hotel povedati sv. Pavel, ko je dejal: Ker ste sinovi, je Bog poslal Duha svojega Sina v vaša srca, ki kliče: Aba, oče! A to se dogaja le popolnim ljudem. Ni se treba čuditi, kako duša zmore kaj tako vzvišenega. Kajti ko ji Bog podeli milost bogopodobnosti in združenja s presveto Trojico, postane deležna božje narave. Tedaj je mogoče, da v duši vzklije novo umsko, spoznavno in ljubezensko življenje, ki se izobliči v sveti Trojici, v združenju z njo in povsem podobno njenemu. Vse to pa seveda le po deleženju, ker je Bog tisti, ki dela v duši vse, kar se v njej dogaja. A kako se to dogaja, tega nihče ne more ne vedeti ne izraziti. Lahko samo dokažemo, da nam je božji Sin pridobil tako vzvišen stan in položaj; zaslužil nam je, da smemo biti božji otroci, in je za to prosil Očeta, rekoč: Oče, hočem, naj bodo tudi ti, katere si mi dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, to se pravi, da naj po deleženju izvršujejo v nama, kar jaz izvršujem po naravi, to je, da z dihom oživljajo Svetega Duha. Rekel je tudi: Ne prosim samo zanje, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame, da bodo vsi eno. Kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, naj bodo tudi oni v nama eno, da bo svet veroval, da si me poslal ti. In jaz sem jim dal slavo, ki si jo dal meni, da bodo eno, kakor sva midva eno. Jaz v njih in ti v meni, da bodo popolnoma eno. Tako bo svet spoznal, da si me poslal ti in da sem jih ljubil, kakor si ti mene ljubil. Bog jim je torej podelil isto ljubezen kot Sinu, vendar pa ne po naravi kakor Sinu, temveč po združenju in preoblikovanju v ljubezni, kot Oče in Sin živita združena v ljubezni. Zato imajo duše po deleženju iste dobrine, ki jih ima Bog po naravi. Potemtakem so one resnično bogovi, to je podobne Bogu in deležne njegove narave. Zato sv. Peter piše: Milost vam in mir v obilju po spoznanju Boga in Jezusa, našega Gospoda. Njegova božja moč nam je s spoznanjem njega, ki nas je poklical po svoji slavi in moči, podarila vse, kar je potrebno za življenje in pobožnost. Tako nam je dal dragocene in največje obljube, da bi vi po njih postali deležni božje narave. Duša ima delež v Bogu, ko skupaj z njim izvršuje dela svete Trojice, kot smo že prej povedali, v moči onega združenja, ki jo sedaj samo na nepopoln način zedinja z Najvišjim, a v drugem življenju jo bo povezovala z Bogom v kar najvišji meri. Vendar pa duša, ki doseže ta stan, že sedaj okuša neizmerno veselje. O duše, ve, ki ste ustvarjene za uživanje tolikšnih dobrin, kaj počnete? Za kaj si prizadevate? Ali hočete biti slepe spričo tolike luči in gluhe spričo toliko vabečih glasov?