7. junij: Nočem, da bi ugajali ljudem, ampak Bogu

Začetek pisma Rimljanom sv. Ignacija Antiohijskega, škofa in mučenca (Uvod, 1, 1-2,2) Nočem, da bi ugajali ljudem, ampak Bogu Ignacij, tudi Teoforos (Bogonosec) imenovan, cerkvi, ki je dosegla usmiljenje v veličastvu najvišjega Očeta in Jezusa Kristusa, njegovega edinega Sina; ki je ljubljena in razsvetljena po volji tistega, ki je hotel vse, kar je, po ljubezni Jezusa Kristusa, našega Boga; ki ima tudi prvenstvo v deželah rimskega ozemlja; cerkvi, ki je Boga vredna, spoštovanja vredna, blagrovanja vredna, hvale vredna, zaželene sreče vredna, svetosti vredna; ki ima tudi prvenstvo ljubezni; ki hrani Kristusovo postavo in je okrašena z Očetovim imenom. V imenu Jezusa Kristusa, Očetovega Sina, jo pozdravljam. Vsem, ki edini s telesom in duhom spolnjujejo vse njegove zapovedi, polni božje milosti in očiščeni vsake tuje zmote, v Jezusu Kristusu najlepši in iskren pozdrav. Prosil sem Boga in dosegel, kar sem tako želel: da bi videl vaše obličje, vredno Boga. Zvezan v Jezusu Kristusu upam, da vas pozdravim, če je tako njegova volja, v kateri hočem vztrajati do konca. Začetek je bil dober, da bi le dosegel še milost brez ovir priti do svojega deleža. Bojim se, da bi mi vaša ljubezen utegnila kaj škodovati. Kajti vam je lahko storiti, kar hočete, meni je pa težko priti k Bogu, če se me ne usmilite. Nočem namreč, da bi ugajali ljudem, ampak da ugajate Bogu, kakor tudi ugajate. Kajti nikdar ne bom imel jaz tako ugodne prilike, da pridem k Bogu, in tudi vi ne morete storiti boljšega dela, kot da molčite. Zakaj, ako boste o meni molčali, bom jaz božja beseda. Ako pa ljubite moje telesno življenje, bom zopet prazen glas. Ne morete mi storiti boljšega kakor to, da mi pustite se darovati Bogu, dokler je žrtvenik še pripravljen. Tako boste združeni v ljubezni kot zbor lahko peli zahvalno pesem Očetu v Kristusu Jezusu, da je Bog imel sirskega škofa za vrednega poklicati z vzhoda na zahod. Lepo je, da zatonem od sveta k Bogu in vzidem v njem.