7. maj: Evharistija - Gospodova velika noč

Iz razprav sv. Gavdencija, škofa v Brescii (2. homilija) Evharistija - Gospodova velika noč   En sam je umrl za vse, Kristus, in on je navzoč v skrivnosti kruha in vina po vseh cerkvenih občinah, kjer se obhaja evharistično slavje. On se žrtvuje in on ohranja; on zahteva vero in on oživlja; on je posvečen in on posvečuje tiste, ki posvečujejo. Tu gre za meso božjega Jagnjeta, tu gre za njegovo kri. Kajti kruh, ki je prišel iz nebes, je rekel: Kruh, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta. S podobo vina je posrečeno označena njegova kri; saj s tem, ko pravi v evangeliju: Jaz sem prava vinska trta, dovolj jasno izpričuje, da je vsako vino, ki se pri maši daruje v spomin Kristusovega trpljenja, zares njegova kri. Zato je očak Jakob govoril o Kristusu, ko je rekel: V vinu bo pral svojo obleko in v krvi grozdja svoje oblačilo. V svoji lastni krvi namreč bo opral obleko našega telesa, v katero se je oblekel. On torej, ki je stvarnik in gospod vseh stvari, proizvaja kruh iz zemlje, in iz kruha zakramentalno dela svoje telo, kakor je obljubil in to tudi lahko stori; on, ki je spremenil vodo v vino, sedaj spreminja vino v svojo kri. Velika noč, pasha, pomeni Gospodov mimohod. Te besede te opominjajo, da ne imej za nekaj pozemeljskega, kar je postalo nebeško. Gospod je »šel mimo«, dotaknil se je zemeljske tvari in jo spremenil v svoje telo in v svojo kri. To, kar prejemaš, je telo tistega, ki je nebeški kruh, in kri tistega, ki je sveta vinska trta. Kajti, ko je učencem dajal posvečeni kruh in posvečeno vino, je rekel: To je moje telo; to je moja kri. Verujmo torej njemu, kateremu smo se zaupali. Resnica ne pozna laži. Ko je Kristus govoril, da je treba jesti njegovo meso in piti njegovo kri, so se množice prestrašene čudile in godrnjale: Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati? Da bi nas z nebeškim ognjem očistil takih misli, ki se jih je treba izogibati, je dodal: Duh je, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje.