Ogabno ogromen

Juliji sorodnik teži s kriptom, Renato skrbi obnašanje ljudi med balvanskim plezanjem, Vili pa ne želi, da bi mu tast in tašča stalno podarjala rumeni muškat. V poobritku Anže zorganizira tik tok trend. Pridi se pogovarjat -> Discord: Apparatus klub Vprašaj: Če veš, kaj mislim – Če veš, kaj mislim! #037 Zapiski: Prva tegoba: Hoj! Pred nekaj leti (beri čas kovida) je sorodnik vsem bližjim in daljnim družinskim članom dal! določeno vsoto denarja in nas prisilil, da investiramo v kripto. (Anžeta že vidim, da se drži za glavo). Takrat smo bili tako ali tako doma in imeli preveč časa, zato sem upala, da je to že pozabljena zgodba. Ko sem rodila, pa je investiranje v kripto spet postalo aktualno. Vsakih nekaj mesecev mi da denar za otroka, ki ga moram investirat v kripto. Poslati moram dokazilo, da sem res kupila. Dokler tega ne naredim, me kliče. Če pride do večjega padca / rasti na borzi, tudi dobim klic. (Če bi bil sorodnik 30 let mlajši, bi gotovo delal pri Filipu Pesku ali imel svoj podkast.) Kaj naj naredim? Naj to počnem nasl. 18 let, ko bo to otrokov denar ali naj …kaj? Kot se lahko sklepa iz napisanega, je to zelo navdušen in nepopustljiv človek. Če odštejem to njegovo manijo, ni napačen, ha – ha. Prosim pomagajte! Hvala. Julija Druga tegoba: Pozdravljeni. V zadnjih tednih sem ze znašla v zagati. V nekem notranjem konfliktu, bi lahko rekli. Namreč: v rekreativnem objektu, kamor zahajam, opažam potencialno nevarno prakso, ki se mene sploh ne tiče, ima pa dobre predispozicije, da škoduje drugemu. Čeprav najbrž res ni na mestu, da v to sploh usmerjam svoje misli, se po drugi strani sklicujem na to, da je nekako prav, da na nevarnost opozorim. Stvar moralne dolžnosti sočloveka, recimo. Sem zelo redna obiskovalka nekega balvanskega plezalnega centra. Ne tako dolgo nazaj sem tam opazila moškega, ki verjetno čas med čakanjem na konec treninga svojega otroka preživi tako, da se rekreira tudi sam. To se mi zdi krasno. Gre mu zelo dobro. Videti je tudi kul oseba. Opazila pa sem, da ima pri sebi – na sebi! – mobilni telefon. Nosi ga v žepu na ledvenem delu. Hrbtenica se ga dotika, balvansko plezanje pa je šport, kjer padamo. Padci so pogosto na hrbet. V primeru neugodnega padca z višine se tako lahko zgodi, da se trde kosti srečajo s telefonom, kar lahko poškoduje ekran ali celo ohišje. Oseba nosi tudi dve uri (oz. neki podobni zadevi? Zakaj se nosi dve uri?) na zapestjih. Razumem, da je merjenje kalorij in premaganih višinskih metrov lahko zanimivo, vendar so med plezanjem na velikem udaru tudi zapestja. Ne samo, da se pogosto udarimo v kak oprimerk, lahko se podrgnemo ob steno ali (bognedaj!) pademo na zapestja. Verjetno je jasno, da se ura lahko zarije v sklep, v nešteto kit, ki vodijo do prstov… in vse to lahko poškoduje tudi uro. Vem, da oseba nima nobene želje po pogovoru (namig: slušalke). Ponavljam: vem, da se me ne tiče. Bi pa rada, da se v "plezalni skupnosti" vsi počutijo dobro in varno. Glede na to, da je v vaši skupini oseba, ki se je s plezanjem ukvarjala na profesionalnem nivoju, verjamem, da mi boste lahko svetovali, ali naj se brigam zase ali ne. (Ja, ponesreči sem enkrat našla nekaj zanimivega na YT, bo Pižama razložil). Hvala in vse dobro, Bolder Policistka Ren(ata) Tretja tegoba: Spoštovani modreci, Na vas se obračam s sledečo zagato. Z ženo sva, kot večina Slovencev, dokaj funkcionalna alkoholika. Ženini starši so pa za kontrast abstinenti že celo življenje. Ker vesta, da midva rada pijeva vino nama za vsako priložnost podarita imenitno buteljko rumenega muškata, ki je tudi izven najinega vinskega cenovnega budgeta. Midva, seveda kot izkušena pivca, ne marava in ne ceniva sladkih vin, ker po njih boli glava. Zanima me, ali obstaja kakšen ukrep, da dobiva naslednjič katerokoli drugo flašo vina in da pri tem ne bi bil kdo užaljen. Z vsem spoštovanjem, Vili Poobritek: Tomo