Robert Friškovec: Če ne znam biti kot človek ob človeku, potem je vse drugo zaman

»Od nekdaj me je privlačilo delo z ljudmi na robu,« pravi gost velikonočne epizode Prvakov tedna. Rojen v Škofji Loki, sprva se je zdelo, da bo kot dijak naravoslovno računalniške gimnazije šel po poti tehnične inteligence, sam si je želel na medicino. Ampak pristal je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prvi letnik je obiskoval kot laik in ni hotel stopiti v bogoslovje. Njegovo nadaljnjo pot je začrtal plakat, ki je visel na oglasni deski fakultete in prostovoljce vabil k obiskovanju zapornikov. Po tretjem letniku je šel nabirat izkušnje v rimske zapore. Na prelomu tisočletja je postal prvi slovenski zaporniški duhovnik. Vsi smo na nek način zaporniki, ujeti, omejeni v svojem razmišljanju, pravi Robert Friškovec, ki pomenljivo ugotavlja, da velik del življenja preživimo v preteklosti in prihodnosti, zelo malo pa v sedanjosti. Zaporniški vikar in koordinator za duhovno oskrbo zaprtih oseb na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, od 2017 član delovne skupine za penološko sodelovanje pri Svetu Evrope, Robert Friškovec je gost in sogovornik v tokratni epizodi Prvakov tedna.