Skip to content
Jezikovni pogovori podcast artwork

Jezikovni pogovori

by RTVSLO – Ars

Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.

From the show's RSS feed, refreshed Nov 13, 2026. Source feed.

Subscribe Bookmark

Episodes

  1. Matjaž Kmecl kot snovalec okna slovenščine v svet

    Pred šestimi desetletji je Matjaž Kmecl na vrhu Triglava poljskega jezikoslovca Emila Tokarza v hrvaščini vprašal, ali bi se začel ukvarjati s slovenščino. Tudi zaradi tistega pogovora danes na Poljskem vsako leto več sto študentov študira slovenščino. Nedavno preminuli akademik prof. dr. Matjaž...

  2. Nina Apollonio: Ko dobimo odziv gluhih uporabnikov, najbolje vemo, kako dobro smo opravili svoje delo

    14. novembra obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika, ki je materni jezik skupnosti gluhih v Sloveniji. Ob tej priložnosti smo se o delu, poklicu in poslanstvu tolmačev slovenskega znakovnega jezika pogovarjali z Nino Apollonio, tolmačko slovenskega znakovnega jezika in vršilko dolžnosti...

  3. Kako se naučiti dvojine – ko učenje slovenščine za tujce postane gledališka predstava

    V Prešernovem gledališču Kranj so ustvarili predstavo Kako se naučiti dvojine, ki je zasnovana kot gledališki učbenik slovenščine za tujce. Ustvarjalci so navdih poiskali v učbenikih za učenje slovenščine in pri vsakdanjih izkušnjah ljudi, ki jim slovenščina ni materni jezik. S predstavo odpirajo...

  4. Novo mesto ostaja Novo mesto

    Čeprav včasih nergamo nad izjemami v pravopisnih pravilih, si jih, kot kaže, pri besedah mesto, vas, trg in selo vendarle želimo ohraniti. Predlog, da bi v novem pravopisu odpravili izjeme pri pisanju zemljepisnih imen z veliko začetnico, je naletel na precejšnje nasprotovanje, zato so ga...

  5. Barbara Juršič: sloveniti »saudade«, Saramaga in jezik, ki šumi kot ocean

    »Portugalščina je moja druga domovina«, s parafrazo enigmatičnega pesnika Fernanda Pessoe pove prevajalka Barbara Juršič. Ko si književni prevajalec iz portugalščine, sloveniš literarne svetove ne samo Portugalske, ampak tudi Brazilije, Angole, Mozambika, celo Kapverdskih otokov, Vzhodnega…

    more
  6. Jožica Škofic in Aleksander Čobec, nagrajenca Škrabčeve ustanove

    Prof. dr. Jožica Škofic, dobitnica Škrabčeve nagrade, in Aleksander Čobec, prejemnik Škrabčevega priznanja, sta se že večkrat srečala v oddaji Jezikovni pogovori, a na različnih straneh studijske mize: kot dialektologinja in kot novinar, posrednik med znanostjo in radijskimi poslušalci. Skupno…

    more
  7. Po Toporišiču - Sto let od rojstva jezikoslovca, ki je poosebljal pravilo

    Obseg in vpliv dela Jožeta Toporišiča, enega najvplivnejših slovenskih jezikoslovcev 20. stoletja, najbolje ponazarja fraza »po Toporišiču«, ki pomeni pravilno, knjižno, zborno, slovensko. Jože Toporišič se je tako zasidral v zavest in predstave o jeziku, da so ga številni krivili za vse, kar jim…

    more
  8. Prevajalci pred stavko: kdo bo poskrbel za kakovost slovenskih podnapisov?

    Pri sindikatu Zasuk so sprožili kampanjo za izboljšanje razmer na področju prevajanja avdiovizualnih vsebin. Opozarjajo, da stavka ni izključena, če dogovor ne bo dosežen. Med ključnimi težavami omenjajo nizke tarife, krajšanje rokov in negotove delovne razmere. Po mesecu kampanje bomo preverili,...

  9. Pravopis 8.0: Spor pred izdajo

    Ob izdaji vsakega pravopisa so se kresala mnenja in ob najnovejši, za katero se napoveduje, da bo največja prenova pravopisnih pravil po skoraj 40 letih, ni nič drugače. Diametralno nasprotna stališča z javnimi pismi zastopajo predstavniki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša...

  10. Besedomat: mladi bolje poznajo prokrastinacijo, starejši pa kolek

    Raziskovalni projekt Besedomat je pokazal zanimive razlike v prepoznavanju besed. Starejši so prepoznali besede uzanca, bisaga, bravura, soldateska in kolek, mlajši pa japanka, prokrastinacija, shekati, proliferirati in manga. Zanimive so tudi razlike med spoloma. Moški so bolje prepoznali besede...

  11. Branje na recept: ko knjigo priporoči pediater

    Čeprav strokovnjaki že dolgo opozarjajo na koristne učinke branja, se bralne navade in bralna pismenost zmanjšujejo. Ali je mogoče preusmeriti ali vsaj zmanjšati trende padanja? Pri pobudi Branje na recept verjamejo, da je mogoče, saj bodo okrepili prizadevanja pediatrov, ki starše opozarjajo na...

  12. Tolmačenje na sodišču za vojne zločine

    Tolmačenje na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu velja za eno izmed najzahtevnejših ne le jezikovno, ampak tudi psihološko. Priče so opisovale okrutna dejanja, obtoženci so žalili sodišče, eden izmed njih pa je pred sodniki storil celo samomor....

  13. Ali bodo vladni ukrepi povečali znanje slovenščine pri tujcih?

    V Sloveniji je zaposlen oziroma delovno aktiven že približno vsak šesti delavec s tujim državljanstvom. Junija jih je bilo med delovno aktivnimi pribl. 153 tisoč. Prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine, hitro pa se povečujejo tudi skupine iz Indije, Nepala, Kitajske in Filipinov. Vprašanje,...

  14. Kronično pomanjkanje logopedov

    V Sloveniji kronično primanjkuje logopedov. Pri nas imamo 7,5 logopeda na 100.000 prebivalcev, v drugih evropskih državah se to število giblje od 23,1 do 39,4 logopeda na 100.000 prebivalcev. Povečuje se tudi število otrok in mladostnikov z govorno-jezikovnimi motnjami. Pred desetimi leti jih je...

  15. Ful so nam dali Hrvati

    Hrvaščina je nekakšna posoda, iz katere smo dobili tudi besede iz drugih jezikov. Med najbolj znanimi je ful, ki sicer izvira iz angleščine, vendar smo ga dobili po ovinku. Tako Hrvati kot Slovenci ga uporabljamo v enakem pomenu, v srbščini pa pomeni nekaj drugega. Pri besedi ful je tako…

    more
  16. Elizabeta Jenko - prejemnica Toporišičevega priznanja 2026

    Prispevek izr. prof. dr. Elizabete Jenko dunajski slovenistiki je neprecenljiv, kajti tudi z njeno pomočjo, njenimi prizadevanji za krepitev pomena slovenistike na Inštitutu za slavistiko, je ta izjemno močna. To kažejo status slovenistike na Dunaju ter številni študentje v obdobju, ko…

    more
  17. Navdihi za slovenščino: Joker Out, Tadej Pogačar, lepote Slovenije in slovenske umetnosti

    Francozinji Emmanuelle Richard in Leslie Simon sta s slovenščino spletli čustveno zvezo. Prva zaradi lepot slovenske narave in navduševanja nad kolesarskimi dosežki Tadeja Pogačarja, druga pa je oboževalka glasbene skupine Joker Out. Sandro Clemente je zaposlen kot vzdrževalec na Univerzi v…

    more
  18. GAMS povečuje suverenost slovenščine na področju umetne inteligence

    Nastal je prvi odprtokodni veliki generativni jezikovni model za slovenščino GaMS. Z njim so slovenska podjetja postala manj odvisna od tujih ponudnikov, zato se je povečala suverenost slovenščine na področju umetne inteligence. Kako bo v prihodnje, trenutno ni jasno, saj še ni zagotovljenih...

  19. Betežen orjak v čipkasti bundi jé golaž ali Zakaj slovenščina ne more brez besed madžarskega izvora

    Prehajanja besed med slovenskim in madžarskim jezikovnim okoljem je bilo v zadnjem tisočletju več, kot bi si mislili Vsi vemo, da so meje jezikov luknjičaste in prepišne, da se besede pač neprenehoma selijo iz enega jezikovnega okolja v drugo. Samo poglejmo slovenščino in njej sosednje jezike –...

  20. Živa Čebulj: Strašno dolga pot je med tem, kaj mislimo, in tem, kaj hočemo povedati.

    Dr. Živa Čebulj je lektorica, prevajalka iz francoščine in pesnica, ki kot gledališka lektorica več let deluje v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. V oddaji je razmišljala o moči jezika ter delu lektorice v gledališču, kjer ob sodobnih uprizoritvenih principih skrb za besedo presega pravorečje...

  21. Neizpolnjene avstrijske obljube

    Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem si na vseh področjih prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika, pa naj gre za dvojezično šolstvo, topografijo, sodstvo ali pa za uporabo slovenščine kot uradnega jezika. Zato si želijo nov zakon o narodnih skupnostih, ki bi prinesel potrebne...

  22. Do širše podobe jezika z Govorjeno slovenščino

    Čeprav jezik predvsem govorimo, raziskovanje jezika še vedno temelji na pisnih besedilih. Za razumevanje celotne jezikovne stvarnosti je ključno raziskovanje govora z intonacijo, ritmom, premori … Na portalu Govorjena slovenščina zato zbirajo posnetke vsakdanje slovenščine za raziskave govora,...

  23. Od čigavsovega otroka do srečkanja – besedje Žirovskega slovarja

    Otrok naj ne bi spraševali, ali imajo rajši očeta ali mamo, oziroma komu bolj pripadajo. Žirovski govor pozna domiseln odgovor otrok na takšno vprašanje, čigav je, in sicer čigavsov. Da ima otrok čik v ustih, pa pomeni, da mu v ustih ostaja prežvečen košček mesa. V slovarju najdemo še druge...

  24. Graditev slovenske jezikovne tehnologije prihodnosti

    Veliki jezikovni modeli umetne inteligence postajajo pomembni gradniki infrastrukture sodobne družbe. Ker je večina naprednih sistemov nastala predvsem za angleški jezik in velike svetovne trge, se zastavljajo vprašanja, kako bodo ti sistemi delovali v slovenščini in v kolikšni meri bomo v...

  25. Kakšne bodo možnosti slovenščine v dobi množične rabe umetne inteligence?

    Manjši jeziki, med njimi tudi slovenščina, v globalnih modelih umetne inteligence niso enakovredno zastopani. To odpira pomembna vprašanja o digitalni suverenosti, kakovosti uporabe slovenskega jezika in odvisnosti od tujih tehnoloških platform. Kakšne bodo možnosti slovenščine v obdobju množične...

  26. Ali se jezikovna kultura na RTV Slovenija poslabšuje?

    Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marica Uršič Zupan je prejela kar 62,5 odstotka več odzivov glede jezikovne kulture kot leto dni prej. Kaj to pomeni? Ali odzivi kažejo na slabo stanje jezika na RTV Slovenija? Kakšni so bili primeri, smo ob letnem poročilu preverili z...

  27. Beseda ni konj - Terminološki slovar živinoreje in zootehnike

    Beseda ni konj, bi lahko rekli o izdaji terminološkega slovarja živinoreje in zootehnike, ki se s 4000 iztočnicami posveča obema širokima področjema. V njem najdemo tudi angleške in latinske ustreznike ter fotografije slovenskih avtohtonih pasem. V oddaji bomo polistali po tem delu, ki je nedavno...

  28. Kekec je lahko tudi petelinček – iz Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov

    Kekec je v nadiškem narečju poimenovanje za petelinčka. To pa verjetno nima nobene zveze s filmskim junakom Kekcem. Zoonim kekec je tvorjenka iz nadiške besede keka in označuje srako, je razložila dr. Metka Furlan, avtorica Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, ki je nedavno izšel pri...

  29. Aktivno državljanstvo za lepšo Ljubljano

    V centru Ljubljane se širijo javni napisi gostinskih lokalov, salonov in trgovin, ki imajo prostore opremljene le v angleškem jeziku. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič je v manjši raziskavi ugotovil, da je veliko nevednosti in neosveščenosti. Potem pa ko je naslovil več...

  30. Soočanje z zmanjšanim zanimanjem za študij jezikov

    Na zmanjšano zanimanje za študij jezikov sta močno vplivala razvoj umetne inteligence in digitalizacija. Ustvarja se vtis, da bodo jezikovni poklici kmalu odveč. Pa bo tudi zares tako? Zaradi digitalizacije je treba študij jezikov na novo premisliti. To pa še ne pomeni, da bodo jezikovni poklici...

  31. Jezikovna orodja Evropske komisije

    V ustanovah Evropske unije obdelujejo ogromne količine besedil. Ob tem so jim v veliko pomoč jezikovna orodja, ki jih je Evropska komisija razvila na podlagi umetne inteligence. Omogočajo številne naloge, od prevajanja, brifiranja, odgovarjanja na vprašanja, povzemanja, do anonimiziranja in...

  32. »Izbrišite besedo pravzaprav!«

    Od izbrisa besede pravzaprav do iskanja gesel za križanke, take so želje in zahteve, ki jih prejmejo v dopisih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njih nekateri inštitutu očitajo napake, drugi nergajo nad odločitvami jezikoslovcev, tretji so do njih napadalni. Vsi pa…

    more
  33. Jezik v možganih

    Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrolog. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja...

  34. Marko Snoj: Smernice za spolno občutljivo rabo jezika so nepremišljene

    Izogibanje stereotipnemu in diskriminatornemu naslavljanju žensk ni vedno enostavno in zahteva premislek. Tudi med jezikoslovci so mnenja različna. Zgodovinski razvoj jezika ni vedno kompatibilen z uvajanjem novih jezikovnih sredstev, to pa še ne pomeni, da je jezik nedotakljiv in da se ne sme...

  35. Anuša Kodelja: Zame je bila pomembna tema, kako se izražati, če tvoj primarni jezik ni razumljen

    Anuša Kodelja je dramska in filmska igralka, ki je lansko leto nastopila v osmih predstavah omnibusa gledaliških predstav Dodekalogija 1972 – 1983. Igrala je v kar osmih od dvanajstih predstav omnibusa, ki smo si ga lahko ogledali lansko leto v sklopu Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica…

    more
  36. Kaj lahko spremeni nacionalni dan branja?

    Pred prvim nacionalnim dnevom branja, ki bo v četrtek 5. marca potekal pod sloganom Branje je veselje, sta gosta oddaje dr. Samo Rugelj in Renate Rugelj, iz založbe UMCO. V oddaji smo se vprašali, kaj lahko spremeni nacionalni dan branja.

  37. Vprašanje Novo mesto ali Novo Mesto še ni v celoti končano

    Izteka se javna razprava za novi pravopis. Ta temeljni jezikoslovni priročnik nastaja v stalnem dialogu z javnostjo. Kaj lahko pričakujemo po večletni javni razpravi v Pravopisu 8.0, osmem po vrsti, kako velike bodo spremembe? Največje spremembe se nanašajo na napovedano odločitev pri veliki...

  38. Aramejščina, jezik starodavnih imperijev

    V zgodovino človeštva se je mogoče zazreti tudi skozi jezik. Aramejščina daje vpogled v tritisočletno zgodovino, v padce velikanskih imperijev, v rojstvo novih religij. V kakšno preteklost se je mogoče zazreti skozi ta jezik babilonskega, asirskega in perzijskega imperija? Jezik, ki ga je govoril...

  39. Dajnarska špraha ali drfaš merlat – soriški narečni govor

    Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu...

  40. Doživetja slovenskega jezika in knjige

    V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še…

    more
  41. S humorjem do pisanja z roko

    “Humor je najboljše črnilo,“ so prepričani pri Društvu Radi pišemo z roko. To je namreč osrednja tema letošnjega meseca pisanja z roko, ki poteka v januarju. Udeleženci pišejo šaljiva voščila, si izmišljujejo smešne junake, pišejo z zaprtimi očmi ter tekmujejo na maratonu pisanja z roko. Pri...

  42. Na »slonu« se jih uči slovenščino že 60 tisoč

    Spletni tečaj slovenščine Slonline obiskuje skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Aktivno ga mesečno uporablja od 4000 do 5000 ljudi, po nadgradnji pa naj bi postal dostopnejši. Osrednji cilj tečaja je jezikovno opolnomočenje priseljenih. Ob njegovi nadgradnji smo govorili o izzivih…

    more
  43. Slepi lektor

    Ob svetovnem dnevu brajice, ta je 4. januarja, je naš gost Rok Janežič, ki je slep od otroštva. Po izobrazbi je diplomirani zgodovinar in slovenist, po poklicu pa samozaposleni lektor. Kako mu je uspelo, da je združil dva svetova – brajico in latinico? (Foto: Pixabay)

  44. Komuniciranje o podnebni krizi

    Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40...

  45. Pri prevodih TV-serij so ji pomagali forenziki

    Potem ko je Bernarda Petelinšek prestala preizkus z Drakulo, prevodom črno-belega filma iz leta 1931 po tonskem zapisu, je bila pred več kot tridesetimi leti sprejeta med podnaslovne prevajalke na TV Slovenija. Prevedla je več kot tisoč celovečernih igranih filmov in dokumentarcev. Najbolj pa se…

    more
  46. Poljanski rokopis – skriti biser slovenske baročne dediščine

    Poljanski rokopis sodi med najdragocenejša odkritija slovenskega rokopisnega izročila. Delo je veljalo za igubljeno, leta 2008 pa so ga našli v kmečki hiši v Poljanski dolini. Njegovo ponovno odkritje in izjemno znanstvenokritično izdajo, ki je luč sveta ugledala letos, bosta predstavila urednika...

  47. Prvi koraki v koptščini

    Španski pesnik in Nobelov nagrajenec Juan Ramón Jiménez je bil prepričan, da z učenjem novega jezika pridobimo novo dušo. Mogoče ta njegova misel še posebej velja za koptski jezik, zadnjo razvojno stopnjo egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Od…

    more
  48. Koptščina: jezik faraonov, puščavskih očetov in liturgije

    Koptščina je zadnja razvojna stopnja egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Sodi med najstarejše že žive jezike. Francoski jezikoslovec Jean-François Champollion, ki je razvozlal egipčanske hieroglife, je zapisal, da je koptščina najpopolnejši in…

    more
  49. Dolga ljubezen, gvišna bolezen

    Gost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je pravo detektivsko delo, saj odkriva množico pomenov, ki jih vsebujejo pregovori, reki, velerizmi, antipregovori, vraže ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje,...

  50. Kristina M. Pučnik: Ljudje se primejo za usta, ko izvedo, kaj sem po poklicu

    Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v...

About this show

Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.

Hosted by

RTVSLO – Ars

Produced by RTV Slovenija

Frequently asked questions

How many episodes does Jezikovni pogovori have?

Jezikovni pogovori has 100 episodes on PodParley. The most recent episode was published on November 17, 2026.

What is Jezikovni pogovori about?

Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.

How often does Jezikovni pogovori release new episodes?

Jezikovni pogovori publishes weekly, based on its 100 episodes since November 2024.

Who hosts Jezikovni pogovori?

Jezikovni pogovori is created and hosted by RTVSLO – Ars.
Link copied