Radijski roman

Tokrat spremljamo misijonarja Friderika Barago v prelomnem letu 1847.Pomladni veter prinese pošiljko iz domovine s Prešernovimi Poezijami, ki v Baragi obudijo spomine na mladostna ljubljanska leta, a hkrati utrdijo njegovo neupogljivo upanje in hvaležnost, da njegovo srce nikoli ne zapade v brezup. Pot ga v jeseni vodi 350 milj daleč do Fond du Laca, kjer se sreča s krutim poganskim običajem: družina je slepo in onemoglo starko prepustila gotovi smrti v zapuščenem vigvamu. Baragov obisk, tople besede o ljubečem Bogu in milostni krst starki tik pred smrtjo prinesejo neizmeren mir in večno upanje. Njen zadnji vzklik »Oče, vidim ga!« odmeva kot pričevanje o luči, ki sveti tudi v največji zapuščenosti.

Baraga se je pri oznanjevanju evangelija srečal z mnogimi težavami, ena večjih je bil alkohol med Indijanci.

Baraga potuje in spremlja ga žalost slovesa in veselje snidenja.

Veliko svojih sil je Baraga usmeril v gradnjo cerkva in tokrat ga je obiskal celo škof in v cerkvi je občudoval Langusove slike.

Z vsakim potovanjem je Friderik pustil del sebe pri ljudeh, ki jih je zapuščal, od Le Pointa se je težko poslovil.

Cerkev je zgrajena, veliko veselje je bilo med ljudmi, še povečal ga je prihod škofa Reseja.

Vsaka smrt prinese nekaj žalosti, a misijonarja Barago tolaži misel na večno življenje. Poleg tega ima toliko opravkov, da ni časa za težke misli.

Slišali smo poglavje o novih potovanjih Friderika Barage in o tem, kje je imel postanke in kako so ga sprejemali ljudje. 

Bo Friderik odpotoval nazaj v Evropo?

Spremljamo misijonarja ob izteku leta 1835.

Kako se je misijonar Baraga znašel na Magdalenskem otoku.

Friderik Baraga piše pismo Leopoldnski družbi, veselje pa mu naredi Amalijina pošiljka.

Friderik Irenej Baraga bo lahko nadaljeval svoje misijonsko poslanstvo tako, kot si je želel. 

Friderik Baraga nadaljuje svoje poslanstvo med Indijanci.

Naš misijonar zapusti Bobrov otok.

Friderik se je vrnil v Arbre Croche, kako so njegovo vrnitev pozdaravili Indijanci.

Friderik končno prejme Amalijino pismo in ji nemudoma odgovori.

Spremljamo Friderika, ki se sooča s težavami, ki pestijo Indijance. Močan dež zalije hišo, spretni domačini  pa pomagajo pri popravilu.

Našega misijonarja spremljamo na poti do Indijancev, v tokratnem delu ste slišali opis poti do Detroita.

Misijonar Friderik Baraga se srečuje z mnogimi ljudmi in se uči angleško in indijansko. 

Našega velike misionarja spremljamo na zadnjem delu poti do Indijancev.

Friderik Irenej Baraga potuje v Ameriko, slišali smo, kakšna je bila pot in potovanje samo.

Slišali smo, kako se je Friderik Irenej Baraga poslovil od doma in se odpravil na dolgo potovanje v Ameriko.

Konec romana je srečen, naslov zadnjega poglavja je namreč Moj zakon v Kristusu. 

Povzetek tega dela bi lahko strnili v naslov: Bog izpolnjuje svoje obljube.

Ana mrzlično išče stanovanje in ji bolj slabo uspeva. Razjezi se na Jezusa. Ji je uspelo? Ali je znova zapadla v obup?

Spremljamo Ano, ki se sooča s smrtjo staršev in dedovanjem. Oporoka očeta je ni presenetila. 

Pripovedovalka svoje zgodbe gleda svojo dramatično pot in se sprašuje, kje je Saša. Izvemo odgovor?

Ana je bila v bolnišnici skupaj z Esmo, ki je bila tudi noseča, a tudi njena zgodba je žalostna, Ana jo je skušala tolažiti. V novem nadaljevanju Radijskega romana Pot do Resnice smo slišali kako sta se zbližali Ana in Esma.

Obup je Ano pognal čez rob.....znova se je znašla v bolnišnici. Zdravniki so jo samo opazovali in upali, da bo z njo in dojenčkom, ki ga nosi, vse lepo in prav. 

V romanu Pot do resnice smo med drugim slišali: »Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor je sposoben nositi in razumeti. In če bi na enem mestu združili vsa človeška znanja in vedenja, bi bila kot zrno peska v puščavi v primerjavi s tem, kar je On.» 

Glavna junakinja Ana zelo dobro opisuje, kako jo je objemal obup, kljub temu, da je dobila povabilo v topel dom, kjer je po dolgem času uživala vse udobje gostoljubja. Kljub temu je vzela ogromno tablet....ki bi lahko končala njeno življenjsko pot. 

Pripovedovalka svoje zgodbe Ana je prišla do žalostnega sklepa: »Umreti, samo umreti. O ničemer nisem več premišljevala, ko sem zaprla oči, sem v mislih potrdila svojo odločitev: umreti.» Kako se je dejansko odvila zgodba ste lahko slišali v novem nadaljevanju romana Pot do Resnice.

Ana še naprej nemočno tava in išče streho nad glavo. Dnevi poroda se bližajo.

Ana, visoko noseča, je praktično brezdomka. Kako se je rešila iz nastalih razmer?

Ana se bori z žalostjo, srečamo jo na božični večer, ko samo nemo opazuje veselje drugih. Pravzaprav je glavna junakinja zaradi okoliščin kar obupana.

Ana se bori z občutkom krivde in premišljuje o usodi še nerojenega otroka.

Nekdanji mož toži Ano za večjo vsoto denarja. Ana se znajde v hudi žalosti, ker ve, v kako brezizhodnem položaju je.

Ana se znajde v zelo težkem položaju in zaradi groženj nekdanjega moža +doživlja tudi duševno stisko.

V trinajstem nadaljevanju romana Pot do Resnice se glavna junakinja znajde v resnih škripcih. Sama, noseča, zapuščena. Kaj je storila Ana?

Ana in Saša sta se poslovila. Za zmeraj? Zakaj? Kaj se mu je zgodilo?

Ana se poslovi od svojega dragega. Bo to za vedno?

Ana je spoznala novega moškega in zdi se, da bo vse drugače kot prej z možem. 

Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.Ana S. T., založba Ognjišče

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. Ana T. S., založba Ognjišče

V sedmem nadaljevanju romana Pot do Resnice izvemo, zakaj Ani kljub službi in napredovanju denar kopni. Izkaže se, da je alkohol večja težava kot se je zdelo.

Roman Pot do Resnice vsebuje skroj vse prelomnice v življenju človeka, v tem primeru glavne junakinje Ane. Poroka je ena takih stvari. Kako se je končalo?